Kaj je supervizija?

Supervizija je pomemben sestavni del dela z ljudmi, tudi psihoterapevtskega dela. Supervizijo nudi bolje usposobljen in klinično izkušen psihoterapevt oz. supervizor svojim (mlajšim) kolegom oz. supervizantom. Gre za redna in vnaprej dogovorjena srečanja, ki so namenjena višanju strokovne kompetentnosti in razreševanju čustvenih, etičnih ali strokovnih dilem, s katerimi se supervizant srečuje pri  svojem psihoterapevtskem delu.

»Da terapevt človeka dobro spremlja, mora biti iskren do sebe in pripravljen o svoji drži na glas razmišljati s supervizorjem, ki ga zna čustveno tako prestreči. Vsakemu terapevtu pripada supervizor, ob katerem lahko pride do skrbnega in obenem sproščenega opazovanja dogajanja, pri čemer se lahko prebujajo sveži občutki, nova spoznanja in se odpirajo možnosti za spremembo.« (Rožič, 2015)

Raziskave na področju supervizije so izpostavile pomembnost supervizijskega odnosa, v katerem supervizant prihaja do uvidov v vzorce lastnega doživljanja in reagiranja v odnosih; spoznanj, ki se nanašajo na razumevanje klientove dinamike in spoznanj, kako voditi terapijo naprej (Žvelc, 2018).

Supervizija nudi strokovno podporo, usmeritev in vodenje supervizanta. V supervizijskem odnosu je priložnost za učenje o procesu, ki se odvija na srečanjih s klientom supervizanta,  refleksijo dinamike, ki se odvija, raziskovanje kontratransfera, pomembna je pri spremljanju kakovosti procesa in nadzorovanju strokovnosti. Supervizija je pomoč supervizantu pri učinkovitem delu, za razvijanje psihoterapevtove kreativnosti in zaupanju vase. Je nujni sestavni del kakovostnega strokovnega dela.

Kako poteka supervizija?

Supervizijska srečanja potekajo po dogovoru, individualno ali v skupini. Priporočeno je, da ima psihoterapevt najmanj eno supervizijsko srečanje na štiri do šest ur dela s klienti.